Vse kar vas je zanimalo o chesapeake bay prinašalcu, a ne piše v pasemskem standardu in splošnih pasjih enciklopedijah.

11215869_1202019433147499_1148524109403820074_n

Ilona chessy z Vlčich luk čaka na met žogice.

Chesapeake bay prinašalci so veliki, močni, mišičasti, hitri in izredno vodoljubni psi, ki rabijo mentalno in fizično zaposlitev. Dobro markirajo padce žogic, dummyjev, ustreljene male divjadi in imajo odličen spomin. Prav tako so izredno intelignetni in uporabni za čisto vse legalne pasje aktivnosti, tj. niso le lovski psi prinašalci, so tudi odlični psi športniki (blestijo v skokih v vodo, vlečnih športih…) ter psi reševalci. So edina pasma med prinašalci, ki lahko blestijo tudi v IPO športu (kljub mehkemu ugrizu). Manj so pa primerni za “manj aktivne” kinološke dejavnosti tj. niso najboljša izbira za pse terapevte, kot tudi ne za pse vodiče slepim, gibalno oviranim itd.

Idealni spremljevalci za njih so aktivni “mladi” ljudje, ki bodo chesapeaka usmerili v aktivnost, ki bo zadovoljila njegovim nagonom in bo lahko doma na kavču pravi pes družabnik, spremljevalec. So manj primerni za starejše ljudi, kot tudi za družine z manjšimi otroci, saj ta pasma, ko vidi, da je kje kaj padlo, brez da bi razmišljali stečejo po najkrajši poti do padlega, stvar dajo brez razmišljanja v usta in prinesejo. Ne gledajo ali je pot do tja nevarna, ali kdo stoji na tej poti, tj. pred sabo lahko rušijo, pa če je to drug pes, odrasel človek ali pa otrok. Tudi ne preverijo, ali je vstop v vodo varen, tj. brez razmišljanja skočijo v vodo. Nenazadnje pa so tudi izredno močni in odlični vlečni psi, kar pa spet ni plus za šibkejše ljudi, tj. starejše in otroke.

Načeloma imajo le enega vodnika oz. eno družino, a če jim tujec ponudi metanje žogice, ga bodo izkoristili. Morda bo vmes chesapeake malo popil vode, se malo oddahnil, potem pa spet od začetka. So izredno vztrajni, vzdržjivi in se hitro regenerirajo.

Njihov osnovni namen je (bil) prinašanje ustreljenih ptic iz ledene vode, kar mu omogoča ustrezna oljnata dlaka z gosto poddlako. Ker pa so jih uporabljali tudi za lov na kopnem, se je njihova barva dlake morala čimbolj zliti z okoljem. Tako obstajajo v treh barvah: rjava, šaš (podobna barvi novoškotskih prinašalcev) in barva mrtve trave, v svetlejših in temnejših niansah.

Ker so bili narejeni za delo v hladnem vremenu, težje prenašajo vročino in slabše delajo ob toplejših dnevih. Poleti morajo tako biti v senci, v hladnejšem prostoru, ali/in pa imeti možnost plavanja v hladni vodi. Kot vse ostale prinašalske pasme, imajo tudi novoškotski prinašalci visoko razvit krdelni nagon (da prinesejo divjad lovcu in ne da jo sami pojedo), kar pomeni, da niso primerni za bivanje v boksu stran od človeka.

IMG_2132

Chessy na skokih v vodo. Foto: Katja Jemec (KJ).

IMG_3401

Bikejoring. Foto: KJ.

Obdobje socializacije je izredno pomembno, sploh s tujimi ljudmi in živalmi. Imajo močno izražen lovski nagon, ne le prinašanje ter držanje stvari v gobcu, temveč tudi tek za premikajočim se objektom. Tako je potrebno paziti, da ne bodo preganjali divjadi, mačk itd. Prav tako imajo pasemsko še eno manj zaželeno lastnost, tj. da radi neprestano žvečijo, kar lahko prinese s sabo mnoge na prafaktorje zgrižene igračke, pa četudi kupljene kot neuničljive.

Pri izbiri mladička je potrebno paziti, da starša in predniki ne kažejo znakov agresije do drugih psov, ljudi, kar se pojavlja v določenih ameriških linijah. Nič ni narobe, če so zadržani do tujcev in nevsiljivi, a ni v redu, da dobrodušnemu tujcu, ki upošteva pasji bonton, pokažejo zobe.

Chessy po treningu prinašanja.

Navzven izgledajo normalni, zdravi psi, a ima večina sedlasto obliko hrbta, tj. zadnji del je višji od sprednjega. Vzreditelji pravijo, da je to zato, da imajo ti psi boljši, močnejši odriv. Odriv je res močan, a če bi bilo vse to res, bi tudi druge pasme in psi, volkovi ter divje mačke šli z razvojem in evolucijo v to smer. Razlog, zakaj je veliko psov sedlastih pa je dejansko v tem, da je imel eden izmed večjih vzrediteljev psov te pasme, ki je imel tudi večji vpliv v vzreji in klubu za to pasmo v ZDA, veliko takih psov. Se pa vsekakor najdejo tudi psi te pasme, ki imajo ravne hrbte.

Zdravstveno so ti psi načeloma robustni, a je potrebno paziti na kar nekaj bolezni, ki se jih da testirati z DNK testi:

  • DM: obvezno (psu odpovedo zadnje noge in bolezen postopoma napreduje proti sprednjemu delu telesa)
  • EIC: obvezno (preobremenitveni kolaps se zgodi, ko je pes energičen-vesel-vzhičen in v gibanju-hiter)
  • PRA-prdc: zelo zaželjeno (pes oslepi)
  • SLC(HUU): priporočljivo, ker ni podatka o stanju v pasmi (povečano izločanje sečne kisline, posledica je tvorba sečnih kamnov)
  • MH: priporočljivo, ker ni podatka o stanju v pasmi (bolezen skeletnih mišic, katere sprožilec so anestetiki; pod narkozo pes lahko umre, če se narkoze ne prekine pravočasno)
Ilona chessy z Vlčich luk z žogico.

Ilona chessy z Vlčich luk z žogico.

V pasmi se pojavlja tudi slednik, ki pa ga je po standardu potrebno odstraniti. Žal standard dovoljuje tudi ostranjevanje prednjega petega prsta, ki pa ni slednik, saj je oživčen in prekrvavljen, kar je kršenje Zakona o zaščiti živali in nesprejemljivo dejanje, saj prav chesapeake-i so pasma, ki delajo v ledeni vodi in rabijo ta peti prst, da se lahko iz vode potegnejo na ledene plošče. Tu in tam se v pasmi pojavljajo samčki, ki imajo le eno spuščeno modo ali nobenega, ter kakšen pes z napačnim ugrizom.

Starša morata imeti še klinično pregledane oči ter rentgensko slikane vsaj kolke in komolce. Vsekakor pa morata biti družinska člana, tj. živeti s človekom v hiši, saj lahko lastnik le na ta način opazi tudi manjše zdravstvene probleme, ki pa jih je potrebno izločati iz vzreje in ne širiti v pasmo.

Nega teh psov je povsem enostavna: okopa se jih po potrebi ali dan pred razstavo, češe pa le, ko dvakrat letno menjajo dlako. Odličen glavnik za odstranjevanje odmrle dlake je trimer, ki ima zavite konice za 180° navznoter, isti kot za kodraste prinašalce. Nova poddlaka zraste nazaj po trimanju v kakšnem mesecu, dveh. Če gre pes na razstavo, ali da ga čaka aktivnost v hladni vodi, pa se psa pred tem ne trima. Če pes živi v okolju, v katerem si ne more brusiti krempljev, mu jih je potrebno striči.

FCI pasemski standard v slovenščini: CBR.

Advertisements